V okviru projekta »Trajnostni razvoj ribogojstva in ribiškega turizma« smo dne 24. marca 2026 izvedli zanimivo terensko aktivnost in obiskali Ribogojnico Žalec, Marko Hrovat, s.p. v Dobriši vasi kjer nam je lastnik Marko Hrovat na nazoren in strokoven način predstavil delovanje ribogojnice. Obisk je potekal v zunanjih prostorih ribogojnice, kjer nam gospod Hrovat predstavil bogato zgodovino obrata in vsakodnevne izzive ribje vzreje.
Kaj smo spoznali na terenu?
Zgodovina in tradicionalne prakse
Spoznali smo zgodovino ribogojnice ter njen razvoj skozi čas, nato pa smo si ogledali ribnike in izvedeli, kako poteka njihovo čiščenje ter vzdrževanje. Gospod Hrovat nam je podrobno razložil tudi proces vzreje rib – od začetnih faz do odraslih osebkov, pri čemer je izpostavil pomen ustreznih pogojev za rast, kakovosti vode ter skrbi za zdravje rib. Dotaknili smo se tudi najpogostejših bolezni rib in načinov njihovega preprečevanja ter spoznali, katere vrste rib vzrejajo.
Vrste vzrejenih rib in njihov pomen
V ribogojnici Žalec vzrejajo več vrst rib, prilagojenih različnim namenom in tržnim zahtevam. Glavne vrste so:
- Šarenka– ena najbolj razširjenih vrst v evropskih ribogojnicah, primerna za različne okoljske pogoje in namenjena tako ribniškemu turizmu kot proizvodnji hrane.
- Postrv – tradicionalna vrsta, priljubljena med ribiči in v kulinariki.
- Krap – tradicionalna ribja vrsta s pravo kulturno in kulinarično dediščino, ki ima velik pomen v lokalni prehrani in turizmu.
Vse tri vrste predstavljajo pomemben del trajnostne ribje proizvodnje in so tesno povezane s slovensko ribogojsko tradicijo ter lokalnim gospodarstvom.
Ribe kot del prehranske verige odražajo stanje vodnega okolja – če je okolje zdravo, so zdrave tudi ribe, kar posledično vpliva na kakovost hrane za človeka. Zato je trajnostno ribogojstvo in odgovorno upravljanje vodnih virov ključnega pomena. S tem ne zagotavljamo le stalne preskrbe s kakovostno hrano, temveč tudi ohranjamo naravno ravnovesje v ekosistemih.
Zahtevnost in kompleksnost ribje vzreje je bila prva glavna ugotovitev. Hrovat je pojasnil, kako zahtevno je zagotavljati optimalne pogoje za rast rib, od upravljanja kvalitete vode, temperature in filtracije do pravilne prehrane in zdravja živali. To ni zgolj preprost proces – zahteva stalno pozornost, strokovno znanje in investicije v infrastrukturo.
Druga pomembna spoznanja se je nanašala na nizko samooskrbo Slovenije z ribami. Hrovat je poudaril, da Slovenija proizvede le približno 13 % rib, ki jih domače prebivalstvo porabi, kar pomeni, da je potrebno uvoziti večino ribjih proizvodov. To prikazuje velik potencial za razvoj domačega ribogojstva in lokalnih proizvajalcev kot rešitve za povečanje samooskrbe in promocijo trajnostne proizvodnje.
Tretje ključno spoznanje je bilo o pomenu zakonodaje in strokovnih standardov. Obiskovalci so ugotovili, da je ribogojstvo strogo regulirano z EU zakonodajo in nacionalnimi predpisi, ki zajemajo zdravje rib, varnost hrane, zaščito okolja in splošne standarde obratovanja. Ti standardi so nujna za zaščito panoge in kakovost proizvodnega procesa. Obisk je bil le prvi korak v vrsti povezanih aktivnosti projekta. Naslednja aktivnost bo kulinarična delavnica, na kateri se bodo udeleženci naučili priprave zdravih in okusnih ribjih jedi z lokalno proizvedenim ribami (šarenkami, postrijo in krapi). Ta delavnica bo še dodatno utrdila povezavo med trajnostno proizvodnjo rib in kakovostno lokalno prehrano.
Pomen za projekt in skupnost
Obisk ribogojnice je v praksi pokazal, kako se trajnostni razvoj ribogojstva konkretno izvaja na terenu. Preko direktnega stika s strokovnjakom so obiskovalci dobili vpogled v realnost ribogojske dejavnosti, njene izzive in potenciale. To je ključno za ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu domače pridelave hrane in trajnostnih praks v kmetijstvu.
Projekt »Trajnostni razvoj ribogojstva in ribiškega turizma«, se izvaja na podlagi potrjene Strategije lokalnega razvoja LASR Savinjske regije in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027.
